Podnevi trošimo, ponoči polnimo.

Stara dogma nam govori, da naj bi vsak človek 8 ur delal, 8 ur počival in 8 ur porabil za neke prostočasne aktivnosti. Ta razporeditev pa je absolutno zastarela v današnjem tempu življenja. Nima smisla, da se stresiramo, ker je ni mogoče dosegati. Dejstvo je, da so se časi spremenili in z njim tempo življenja. Čeprav spimo še vedno ponoči in (upam, da ) vsaj 8 ur, pa morata biti delo in prostočasne aktivnost veliko bolj prepletene in vse skozi smotrno načrtovane.
 

Časi se preminjajo.

 Naš pristop do dela, naše delovne navade in rutina pa ostajao nekako za časom. Podjetja poznajo nekaj fleksibilnega delovnega časa in kanček dela od doma in remote acces to mail, ampak to ni upravljanja s časom. To preposto predstavlja pogoj, da smo konstantno priklopljeni. In toliko smo se prilagodili. Delamo ves čas, nepreštete nadure, čemur z našimi življenji že zelo težko sledimo.
 

Navade dobrega upravljanja s časom in energijami govorijo drugače.

 Za visoko produktivne ljudji, ki nimajo službe ampak sledijo svojemu poslanstvu, je običajno, da kurijo ure in energijo veliko nad magično mejo osmih ur. Poznajo pa tudi par pravil, ki se jih je treba držati zato, da se poslanstvo ne prevesi v osebno izgorevanje, ki s sabo prinese marsikatero nepraktičnost.
 

Ljudje najboljše rezultate dajemo kadar delamo v sistematičnem tempu.

 Najbolj nas razruka sprememba tempa – ali jet lag, bi lahko temu rekli, ko naše telo fiziološko ne dohaja želje uma po aktivnostih. Naša telo pravzaprav ne potrebuje počitka, potrebuje pa ga naš um, in to veliko in v veliko krajših intervalih. Klasični dnevni cikel za visoko produktivnost ne zadošča. Umiritev – sproščanje uma pa lahko dosežemo na različne načine – spanje je le eden izmed njih.
 

Do, Dump, Delegate

 V osnovi samo ta tri pravila lahko pomenijo veliko spremembo. Če se znamo odločati, česa preprosto ne bomo naredili in stati za to odločitvijo. Če znamo oceniti, kaj je absolutno vredno naše pozornosti – in to naredimo takoj in v enem kosu. Ter zadnja – najtežja – če znamo delegirati in se delegiranja tudi brez strahu in grez sramu poslužujemo. Takrat pa so stvari – in življenje – drugačne.