Kako merite svoj uspeh?

Uspeh je neka čudna disciplina. Vsi ga hočemo, konec koncev. Ampak moj uspeh in tvoj uspeh sta dve popolnoma različni stvari. 

V tem je tudi keč. Pogosto merimo svoj lasten uspeh komparativno. Primerjamo se z drugimi. Zdi se nam, da so drugi vselej vsaj kanček bolj uspešni kot pa smo uspešni mi. Ali pa se nam zdi, da smo vselej korak ali dva pred množico. Odvisno od našega merila. 

Nekateri ljudje se primerjajo s tistimi, ki imajo manj. S pet drugi merijo roke s tistimi, ki imajo več (po mnigovem mnenju). Tretji tekmujejo sami s seboj, v neskončni bitki dokazovanja vrednosti in zbiranja priznanj, saj nikoli niso dovolj dobri, da bi ustrezali svojim lastnim merilom. 

V resnici pa je uspeh zelo subjektivna stvar. Stvar percepcije, ki je podvržena izkrivljenosti resnice s strani pripovedovalca in izkrivljenosti interpretacije s strani slušatelja. Percepcija nas lahko odnese na stranpot, ki ne služi nikomur. Uspeh je nekaj, kar čutite v sebi in ne nekaj, kar vam določijo. Lahko vam določijo, ampak to še ne pomeni, da ga tudi čutite v sebi. Poznam mnogo ljudi, ki jih družba prepoznava za uspešne, pa se niti malo ne čutijo takšne. Pred sabo vidijo še nešteto izzivov. Zavedajo se vsega, česar še niso sposobni narediti - in tega si želijo. 

Uspeh je lahko vedno korak pred vami, lahko pa hodite z njim, roka v roki. Če vam je ljubša druga opcija, sledite tem pravilom. 

1. Nikoli se ne primerjajte s svojo prihodnostjo. Ocenjujte se na podlagi prehojene poti - ne na podlagi poti, ki je pred vami. Kaj to pomeni? Ko ste na začetku poti, se vam cilj lahko zdi precej daleč. lahko, da je pot strma in težka. Lahko, da dvomite v svoje sposobnosti, da cilje dejansko dosežete. To vam jemlje energijo in motivacijo. Če pa pogledate nazaj in preštejete vaše dosedanje dosežke, se boste energizirali. Prepričali se boste v nasprotno, saj ste že marsikaj težkega presegli in marsikaj dolgoročnega dokončali. 

2. Raje kot z drugimi, se primerjajte sami s sabo. Preštevajte svoje lastne uspehe, kajti v njih se skriva energija, ki vas bo ohranjala na poti, do vaših ciljev. Zase veste, kar za druge ne boste nikoli izvedeli. Resnico. Veste kje se je vaša pot začela in na koliko ovinkov, obratov, ovir in okoliščin ste naleteli na poti. Uspeh drugih v naših očeh namreč ni odvisen od njihove resnice ampak od naše percepcije. Ta pa je zelo površna in vas zna speljat na napačno sled. 

3. Nikoli ne zavidajte drugim ljudem - raje jih povprašajte za mnenje. Recimo, da vaš kolega doseže nekaj, za kar se vi trudite že nekaj let, pa vam nekako ne uspeva. Namesto, da se jezite nanj in ste skrivoma zavistni njegovega uspeha, ga rajše pocukajte za rokav in povprašajte kako mu je uspelo storiti, kar je storil, nato pa razmislite, česa vi sami ne delate, pa bi morali. Razmislite, katera vaša navada ali značilnost, vas drži nazaj. Gotovo jo boste ugotovili. Pomebno pa je, da jo vpeljete v vaš akcijski načrt. 

Danes sem na steno svoje pisarne postavila 6 okvirjev, ki jih pred časom sploh nebi javno izobesila. Tičejo se namreč samo mene, kajne? Predstavljajo cca 24 mesecev moje strokovne poti, ki me je odnesla preko mnogih znanj do tega, da danes tukaj in zdaj pišem tale blog. Odločila sem se, da jih objavim (takole skupinsko), da me še naprej spominjajo na pot, ki sem jo prehodila in me ohranjajo na poti, ki je pred mano. 

IMG_0066.JPG